od 1963 do danes:
raziskave nekoč
[kliknite na sliko
za povečavo]
raziskave danes
[kliknite na sliko
za povečavo]
več o našem delu:
elektroporacija
ect
egt
celjenje ran
prekrvljenost in oksigenacija tkiv
modeliranje tokov in polj
razvoj naprav
razvoj informacij-
skih tehnologij
|
RAZISKOVALNO DELO V LABORATORIJU
ZAČETKI
Laboratorij za biokibernetiko je leta 1963 ustanovil pokojni
akad. prof. dr.
Lojze Vodovnik. Od samega začetka je delo laboratorija povezano
z raziskavami interakcij elektromag-netnega polja (EMP) z biološkimi
sistemi. To široko območje raziskav obsega tako uporabo
koristnih učinkov EMP v zdravljenju in diagnozi
različnih bolezni ter fizioloških motenj kot preučevanje
škodljivih vplivov EMP na organizme.
Skozi šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja je bilo
glavno področje raziskav funkcionalna električna
stimulacija (FES) z namenom
rehabilitacije po živčno-mišičnih poškodbah in boleznih. Veliko
študij je bilo opravljenih v sodelovanju z
Inštitutom RS za
rehabilitacijo. Opazen napredek je bil dosežen pri paraplegikih
in pacientih z možgansko kapjo. Največja prednost FES, vključene v
Ljubljansko šolo hoje,
je bila uspešna kombinacija učinkovitosti in enostavnosti uporabe.
Ta pristop v naši šoli razvijajo
naprej v Laboratoriju za
robotiko, uporabljajo in izpopolnjujejo pa ga tudi mnogi
rehabilitacijski centri po svetu.
Muzejska zbirka FES na fakulteti
obsega 43 eksponatov, ki segajo od začetka 20. stoletja do začetka
1990-ih. Od leta 2013 so najpomembnejši zgodovinski dosežki s tega področja predstavljeni tudi v
Interaktivni virtualni razstavi "S tehniko do zdravja", ki so jo pripravili v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
TRENUTNE RAZISKAVE
Od
osemdesetih let prejšnjega stoletja je v središču naših raziskav
celična elektrotehnika, ki preučuje, kako električni tokovi in elektromagnetna polja
vplivajo na fiziološko stanje celice, tkiva, organa in celotnega
organizma. Glavna področja naših raziskav so
elektroporacija celične membrane in njena uporaba v biologiji, biotehnologiji in medicini,
električna stimulacija
celjenja kroničnih ran in
neinvazivno merjenje prekrvljenosti in
oksigenacije tkiv.
Za boljši
vpogled v pojave, ki jih preučujemo, analitično in numerično določamo
porazdelitev tokov in polj
v celičnih suspenzijah in tkivih.
Razvijamo tudi
naprave za raziskovalno in klinično delo
na teh področjih ter
informacijske tehnologije za podporo kliničnemu delu.
Posamezna področja so podrobneje opisana na straneh, do katerih vodijo
povezave na levi.
Rezultate naših raziskav redno objavljamo v revijah, indeksiranih v
SCI (preko 140 člankov od leta 2000) in predstavljamo na znanstvenih
konferencah in srečanjih. Za svoje iznajdbe smo prejeli dva evropska in dva ameriška patenta.
Sodelujemo z več raziskovalnimi ustanovami in industrijo doma in v
tujini. V projektu CLINIPORATOR
5. okvirnega programa EU smo v letih 2000-2003 s partnerji iz
Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Danske in Švedske razvili
prototip kliničnega elektroporatorja – naprave za
elektrokemoterapijo in elektrogensko terapijo na pacientih. Naprava
je na trgu od leta 2006 in se danes v več evropskih kliničnih
centrih uporablja za zdravljenje tumorjev kože ter metastaz v in na
koži. V projektu ESOPE
5. okvirnega programa EU smo v letih 2003-2005 s partnerji iz
Francije, Danske in Irske vzpostavili nabor standardiziranih
postopkov zdravljenja z elektrokemoterapijo in elektrogensko
terapijo. V projektu ANGIOSKIN
6. okvirnega programa EU od leta 2005 s partnerji iz Francije,
Belgije, Italije, Danske in Nemčije razvijamo sistem za
elektrogensko terapijo na koži, katerega značilnost je dovajanje
tako genskega materiala kot električnih pulzov prek votlih igelnih
mikroelektrod.
IZOBRAŽEVANJE
Profesorji in asistenti iz našega laboratorija delujemo na
diplomskem in na podiplomskem študiju, v 4. in 5. letniku pa na
predavanjih in
vajah na smeri
Avtomatika
/ Kibernetika v medicini
študente seznanimo tudi z našim raziskovalnim delom. Študenti se
lahko že od 1. letnika diplomskega študija aktivno vključijo v to
delo, raziskovane naloge pa pri nas opravljajo tudi srednješolci.
Redno razpisujemo tudi Prešernove raziskovalne naloge za študente in
diplomske naloge. Neredki študenti, ki pri nas diplomirajo, se
odločijo za podiplomski študij, ki ga zaključijo z magisterijem ali
doktoratom znanosti. Tako pri nas vsako leto v povprečju diplomira
pet študentov, magistrirajo ali doktorirajo pa dva ali trije
podiplomski študenti.
|
|